Nam, otrokom, je večkrat težko razumeti, se vživeti, dojeti in sprejeti,

da vsi otroci tega sveta ne živijo tako kot mi.

Da obstajajo otroci, ki živijo brez mamic in atekov …

Da vsi otroci nimajo hladilnikov, iz katerih dobijo hrano kadarkoli si jo zaželijo …

Da bi nekateri otroci radi hodili v šolo, pa ne morejo ali ne smejo …

Da bi se kakšen otrok rad igral z našo “brezvezno” igračo, na kateri se že pol leta nabira prah …

Da so otroci, ki jih je strah, da jih bodo ustrelili ali da bo na njihovo hišo padlabomba …

Da tudi otroci umirajo, ker ni zdravnikov ali zdravil, ki bi jim pomagala …

Ne vemo, zakaj je tako! Ni nam všeč, da je tako! In tudi ni prav, da je tako!

Vemo pa, da so na svetu ljudje in organizacije, ki otrokom in ljudem v stiski pomagajo.

UNICEF, Sklad Združenih narodov za otroke, je eden med njimi.

Prvo- in drugošolcem so v delavnicah predstavili, kako živijo otroci v Siriji.

Na FOTOGRAFIJAH pa boste videli in izvedeli še več.

Res je!

Božiček je bil pri nas!

Prišel je v našo učilnico in si vzel čas za nas!

Lahko smo mu povedali svoje želje in poslušal nas je.

Zaupali smo mu naše težave in razumel nas je.

Zdelo se nam je, da je tu prav za in zaradi vsakega izmed nas.

Božiček, hvala ti!

Poglejte si še vi, kako smo se imeli: FOTOGRAFIJE.

Volkec Franček zelo rad hodi v šolo. Tam se igra s svojimi prijatelji. Vendar pa ne ve, da moraš biti do prijateljev prijazen, če jih želiš obdržati.

Tako jim ves čas nagaja, jemlje njihove najljubše igrače, uniči njihove risbe ter zvezke in še kaj. Užaljeni prijatelji se nočejo več igrati z njim in

tako volkec Franček na svoj veliki dan – rojstni dan ostane sam s svojo čokoladno torto. Začuden, da na praznovanje ni prišel noben prijatelj,

prosi za pomoč in nasvet teto sovo. Sova ga poduči, kakšen mora biti do drugih otrok, če želi, da bodo njegovi prijatelji. Sedaj Frančka čaka

težka naloga – opravičiti se mora svojim prijateljem. Otroci – gledalci mu pri tem pomagajo in skupaj uspemo Frančka spremeniti v prijaznega in priljubljenega prijatelja otrok. Igra je polna smešnih situacij in zanimivih razpletov, otroke pa uči o pomenu prijateljstva.

Po ogledani predstavi smo naše druženje z igralci in člani Društva za boljši svet nadaljevali še v učilnicah, kjer smo z veliko smeha, igre in zabave nadaljevali naša razmišljanja o prijateljstvu in kako ga ohraniti.

Vabimo vas, da si pogledate še ostale FOTOGRAFIJE in kličemo: “Bodi moj prijatelj!”

Še zadnji smučarski užitki.

 

“Včasih smučam hit, včasih pa počas” si je pel že pred leti Jure Košir. Za nas pa je najbolj pomembno, da smučamo VSI! Rogla nas je danes pričakala v polnem sijaju. Sonce, lep razgled ter urejene proge so nam še enkrat pokazali, zakaj radi smučamo. Za zaključek lepega dne smo se še malo pozabavali. Najprej ob predstavitvah točk, ki so jih pripravile posamezne sobe, nato pa še v čisto pravem disku.

 

 

Vabimo Vas, da si ogledate spodaj pripet filmček.

 

Po zajtrku smo se v pričakovanju novih smučarskih podvigov odpravili na smučišče. Osvojili smo že smučarske zavoje, ustavljanje, vstajanje po padcih, vožnjo z vlečnico in še mnogo več. Po malici se je nebo razjasnilo in popeljali smo se lahko že samostojno po belih strminah. Popoldan smo bili orientacijsko, pohodno in plezalno usmerjeni. Imamo se zelo lepo. 

Praznovanje veselega decembra se nadaljuje. Za nas v Centru šolskih in obšolskih dejavnost v Gorenju nad Zrečami. Danes se je še enkrat potrdilo, da narava dela čudeže. Čeprav je bilo zjutraj v Rogaški Slatini pomladno vreme, nas je Rogla pričakala v svoji pravi zimski podobi. Ob pogledu na bele smučarske proge so se nam zaiskrile oči. Začela se je naša snežena pustolovščina…

Neža je danes prinesla dve podgani, ki sta bili majhni. Otroci smo ju pobožali.
Ko smo ju dali na tla, sta včasih šli po učilnici, kdaj pa kdaj pa sta ostali pri Neži.
Otroci smo bili veseli, da smo videli žival, ki je ne vidimo vsak dan. Imeli smo se lepo.

 

Vid, 1. b