V sredo, 12. junija, je na JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina potekal tradicionalni dogodek predaje ključa, kjer učenci devetih razredov simbolično predajo ključ šole bodočim najstarejšim učencem – osmošolcem.
V tekmovalnem duhu so se pomerili v petih različnih igrah: ugibanje predmetov z zavezanimi očmi, skoki v vreči, petje pesmi, prenašanje vodnih balončkov in metanje obročev. Vsaka izmed iger je prinesla svojo dozo smeha, veselja in tudi nekaj napetih trenutkov, saj so se učenci zelo potrudili in se borili za zmago.
Vzdušje je bilo izjemno – tekmovalno, napeto, a predvsem prijetno in sproščeno. Učenci so navijali drug za drugega in pokazali pravi športni duh. Na koncu so zmagovalci postali učenci 8. a razreda, ki so zbrali največ točk in si s tem prislužili ključ šole. Vendar so bili prav vsi sodelujoči zmagovalci, saj so s svojo energijo, trudom in sodelovanjem ustvarili dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu.
Iskrene čestitke vsem učencem in veliko uspeha bodočim devetošolcem!
V nedeljo, 16. junija 2024, so se planinci, skupaj s pohodniki iz II. OŠ Rogaška Slatina in Planinskega društa Vrelec odpravili na zadnji pohod v tem šolskem letu. Z avtobusom smo se zgodaj zjutraj odpeljali do avtobusne postaje v Tržiču, od tam pa smo se vzpeli do koče, vračali pa po krožni poti nazaj do Podljubela. V Rogaško smo se vrnili v večernih urah.
Planinski dom na Kofcah se nahaja na razgledni planini Kofce, le-ta pa na južnih pobočjih zahodnega dela Košute, malo nad gozdno mejo (1488 m). Od doma se nam je odprl lep razgled po že omenjenem grebenu, po gorah nad Jezerskim.
Po planini so se pasle živali. Mi pa smo zasluženo uživali in se sladkali z domačimi, lokalnimi jedmi, predvsem nepozabnimi štruklji.
V četrtek, 13. 6. 2024, se je odvijala 2. etapa znamenite dirke po Sloveniji, s ciljem v Rogaški Slatini. V ta namen smo na I. OŠ Rogaška Slatina organizirali športni dan z medvrstniškim sodelovanjem. Učenci so z medsebojnim sodelovanjem premagovali različne pohodne poti in sklenili trdne prijateljske vezi. Naši devetšolci pa so se preizkusili v vlogi učiteljev in svoje naloge opravili odlično.
Največje pohvale gredo Vidu Ožura, učencu 9. b razreda, ki je posnel in zmontiral video dogajanja:
Po končanih pohodih smo spremljali razplet kolesarske dirke in v navijaškem duhu zaključili dan dejavnosti.
Srebrno priznanje na državni ravni so osvojili Grega Golob (4. r.), Sanja Drofenik (8. r.) in Anika Rampre (9. r.).
Drugošolec Toni Jugovar je na državnem tekmovanju Logična pošast dosegel 100 %, in je tako na 1. mestu v državi; seveda je osvojil zlato priznanje.
Iskrene čestitke in pohvale pa seveda vsem učencem,
ki ste prihajali na priprave, vadili tudi doma in uspešno osvajali ter reševali logične naloge;
ki ste se udeležili šolskega tekmovanja Logična pošast – veliko truda in vaj je bilo potrebnih;
ki ste se uvrstili na državno tekmovanje Logična pošast – ne le sreča, predvsem vaja in delo sta prinesla ta rezultat.
Ponosni sva na vas!!! In se že veseliva novih skupnih logičnih podvigov!
učiteljici mentorici, Albina in Barbara
Vtisi učencev, ki so se v soboto, 25. maja 2024, udeležili državnega tekmovanja Logična pošast na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah:
Eva: Bilo je super. Naloge so bile v redu in lahke. Za tekmovanje sem se pripravljala skupaj z mami in njeno prijateljico Katjo. Malo mi je pomagala sestra. Za državno tekmovanje pa sem hodila na vaje tudi v šoli. Vesela in ponosna sem, da sem se udeležila tekmovanja.
Asja: Večina nalog je bila lahkih, dve sta bili težji. Učila sem se doma; z babico, mamo in atijem, v šoli pa z mentorico Barbaro. Meni se zdi, da ne bom tako uspešna kot prejšnje leto, še vedno pa bom zelo dobra. Tabelo za izjavno logiko sem se naučila v dvajsetih sekundah, zato me naloge s temi izjavami ne mučijo.
Gaja: Učila sem se z mamico in atijem, v šoli pa z učiteljico Barbaro. Tudi v času podaljšanega bivanja sem sama vadila, nato sem skoraj vsak dan vadila še doma. Zdaj pa je že konec, tako da ne rabim več skrbeti.
Taja: Doma sem vadila z babico, mamo in stricem. Vsak dan sem veliko vadila. Najlažji so mi bili latinski kvadrati. Mislim, da mi je šlo v redu, zato sem vesela.
Vita: Vadila sem s svojim starejšim bratom, učila pa sem se tudi v šoli, z Gajo, v podaljšanem bivanju. Mislim, da sem bila na državnem tekmovanju zelo dobra.
Domen: Na tekmovanju smo se imeli zelo fajn. Naloge so bile lahke, ker smo veliko vadili.
Grega: Doma sem veliko vadil, pa tudi v šoli sem pri zabavni matematiki precej vadil. Na državnem tekmovanju za eno nalogo ne vem, če sem jo pravilno rešil, saj je bila čisto nova, ki se je nismo učili. Ostale naloge so mi bile lahke, saj sem veliko vadil.
Ina: Tri naloge so bile težke, ostale pa lahke. Ker sem se doma učila, sem znala. Všeč mi je bilo, da sta šla tudi Domen in Toni na državno tekmovanje, saj smo najboljši prijatelji. Vesela sem, da sem šla na državno tekmovanje.
Sanja: Ne verjamem, da je bilo to državno tekmovanje. Preveč lahko je bilo.
Toni: Vem že veliko o živalih, o teh nalogah, ki so na tekmovanju, pa še ne vsega. Malo sem se jih že naučil, ostalo pa bom še zvadil. Mislim, da mi ni šlo tako dobro kot lani, ampak vem, da imam veliko prav.
Nace: Naloge na tekmovanju so bile malce težke, a sem se vseeno potrudil. Naslednje leto se bom potrudil še bolj.
Anika: Naloge so bile zelo enostavne za državno raven, zato mislim, da bodo rezultati kar dobri.
Leon: Naloge so bile kar težke, ampak mislim, da mi je šlo kar dobro.
Nika: Včeraj sem bila na matematičnem tekmovanju v Šmarju pri Jelšah. Naloge na tekmovanju so bile kar težke, a smo se vsak dan pripravljali z učiteljico Albino v šoli in prav tako sem se tudi doma.
Ema: Priprave na Logično pošast z učiteljico Barbaro so bile zelo prijetne … Super, da smo se peljali z avtobusom. Mislim, da sem vprašanja na tekmovanju rešila kar dobro …
Luka je skupaj z mamico in sestro Lano na obisk k drugošolcem pripeljal kunca. Lana, ki je njuna lastnica, pa tudi mama, sta otrokom na zanimiv način predstavili živali, skrb zanju in veselje, ki ju prinašata v družino.
Drugošolci so se v Celje po veselje odpeljali z vlakom. Pa ne bi bilo treba tako daleč. Že v šoli, ko so zagledali drug drugega, je bilo veselja dovolj za ves dan in še več. Skupaj s Hermanom Lisjakom pa so se veselili še naprej in naprej …
