Tako malo je potrebno za otroško veselje in srečo v očeh.

Svež zrak in le nekaj snega! 🙂

Če besede niso dovolj, pa naj prepričajo FOTOGRAFIJE!

Prava škoda, da fotografije ne zapojejo …

Smo pa zapeli z njima tudi mi! 🙂

Za srečno izpopolnjen dan pa je poskrbela zasnežena narava, ki je kar vabila ven.

Odzvali smo se vabilu in se prepustili vsem njenim čarom.

Zaplesali smo, kakor drobne snežinke …

Se poigrali in nasmejali …

In obljubili, da pridemo kmalu spet.

Ven. Na sneg.

                                       Prvošolci

Nam, otrokom, je večkrat težko razumeti, se vživeti, dojeti in sprejeti,

da vsi otroci tega sveta ne živijo tako kot mi.

Da obstajajo otroci, ki živijo brez mamic in atekov …

Da vsi otroci nimajo hladilnikov, iz katerih dobijo hrano kadarkoli si jo zaželijo …

Da bi nekateri otroci radi hodili v šolo, pa ne morejo ali ne smejo …

Da bi se kakšen otrok rad igral z našo “brezvezno” igračo, na kateri se že pol leta nabira prah …

Da so otroci, ki jih je strah, da jih bodo ustrelili ali da bo na njihovo hišo padlabomba …

Da tudi otroci umirajo, ker ni zdravnikov ali zdravil, ki bi jim pomagala …

Ne vemo, zakaj je tako! Ni nam všeč, da je tako! In tudi ni prav, da je tako!

Vemo pa, da so na svetu ljudje in organizacije, ki otrokom in ljudem v stiski pomagajo.

UNICEF, Sklad Združenih narodov za otroke, je eden med njimi.

Prvo- in drugošolcem so v delavnicah predstavili, kako živijo otroci v Siriji.

Na FOTOGRAFIJAH pa boste videli in izvedeli še več.

Res je!

Božiček je bil pri nas!

Prišel je v našo učilnico in si vzel čas za nas!

Lahko smo mu povedali svoje želje in poslušal nas je.

Zaupali smo mu naše težave in razumel nas je.

Zdelo se nam je, da je tu prav za in zaradi vsakega izmed nas.

Božiček, hvala ti!

Poglejte si še vi, kako smo se imeli: FOTOGRAFIJE.

Volkec Franček zelo rad hodi v šolo. Tam se igra s svojimi prijatelji. Vendar pa ne ve, da moraš biti do prijateljev prijazen, če jih želiš obdržati.

Tako jim ves čas nagaja, jemlje njihove najljubše igrače, uniči njihove risbe ter zvezke in še kaj. Užaljeni prijatelji se nočejo več igrati z njim in

tako volkec Franček na svoj veliki dan – rojstni dan ostane sam s svojo čokoladno torto. Začuden, da na praznovanje ni prišel noben prijatelj,

prosi za pomoč in nasvet teto sovo. Sova ga poduči, kakšen mora biti do drugih otrok, če želi, da bodo njegovi prijatelji. Sedaj Frančka čaka

težka naloga – opravičiti se mora svojim prijateljem. Otroci – gledalci mu pri tem pomagajo in skupaj uspemo Frančka spremeniti v prijaznega in priljubljenega prijatelja otrok. Igra je polna smešnih situacij in zanimivih razpletov, otroke pa uči o pomenu prijateljstva.

Po ogledani predstavi smo naše druženje z igralci in člani Društva za boljši svet nadaljevali še v učilnicah, kjer smo z veliko smeha, igre in zabave nadaljevali naša razmišljanja o prijateljstvu in kako ga ohraniti.

Vabimo vas, da si pogledate še ostale FOTOGRAFIJE in kličemo: “Bodi moj prijatelj!”

Neža je danes prinesla dve podgani, ki sta bili majhni. Otroci smo ju pobožali.
Ko smo ju dali na tla, sta včasih šli po učilnici, kdaj pa kdaj pa sta ostali pri Neži.
Otroci smo bili veseli, da smo videli žival, ki je ne vidimo vsak dan. Imeli smo se lepo.

 

Vid, 1. b