Vedno znova nas prevzame, vedno znova nagovori, vedno znova spreminja in odpira srca …
Tako tudi danes. Ob fotografijah in posnetkih smo se za hip ali dva prestavili prav tja, v Afriko.
Koliko odprtosti, sočutja in miline premorejo naši otroci. Čutijo, razumejo, vedo.
Smo si pa delček Afrike pričarali tudi v učilnici.
Kako? Tako. (povezava do fotografij)
Dragi prvošolci, pa je prvo šolsko leto za vami … Veliko novega ste se naučili in veliko lepega doživeli. Vem, tudi kakšni težki in žalostni trenutki so bili vmes. A upam, da je in bo pri vseh tako, kot je danes rekel Luka: “Na tisto slabo sem pa že pozabil.”
Zapomnite si vse naše luštne dogodivščine: obiski najrazličnejših živali, ustvarjanje, športna vzgoja, veliko igre, svež zrak, čebele in čebelar, gozdar, prijateljstva med sovrstniki in tista s petošolci, prebrane in odigrane pravljice, piknik s starši, obiski pri sošolkah in sošolcih, obiski pri učiteljicah, sprehodi in pohodi, druženje z vrstniki iz II. osnovne šole, zbiranje časopisnega papirja, Afrika, Urška, Katja, sankanje, Miklavž in Božiček, nastop za starše, različna tekmovanja, petje in ples, Pika Nogavička, smeh, lutkovne predstave, učenje prvih črk, branje, pisanje, lumparije, prepirčki, odpuščanje in sreča, da ste in smo lahko skupaj!
Prvošolci, se vidimo v 2. razredu! Sedaj pa izkoristite svobodo in počitnice!
V torek, 21. 6. 2016, smo šahovski krožek zaključili s šolskim turnirjem. Mladi šahisti so tako pokazali svoje znanje strateške igre in se skozi sedem kol izkazali v znanju matiranja. Turnir je pomagal soditi učenec 9. razreda Rok Flucher. Najboljši so si prislužili prve medalje, vsi pa malico in sladoled.
Fotografije si lahko pogledate tukaj.
Katja Sivka, mentorica šahovskega krožka
Prosimo vas, da odgovorite na spodnja vprašanja. Vprašalnik je anonimen, odgovore bomo uporabili kot predloge pri organizaciji šole v naravi v prihodnje.
Pa smo le dočakali sonce in z njim naš izlet v Celje. Naša dogodivščina se je začela že v Rogaški Slatini, ko smo, eni celo prvič, sedli na vlak in se odpeljali proti Celju. Tam nas je pričakal gozdar Boštjan. Prava faca – o gozdovih ve prav vse! Pa tudi marsikatero življensko modrost nam je povedal! To je kulska šola, da se učiš med igro, da se učiš v naravi, da ne rabiš mirno sedeti, da lahko sam poskusiš, sam povonjaš, sam vidiš … Tudi padec je dovoljen, saj po njem znova stopiš na noge in, tokrat previdneje, nadaljuješ pot! Očaral nas je sam gozd, razveselili smo se vseh živih bitij v njem, brezskrbno druženje s prijatelji nas je navdalo z neizmernim veseljem … Ko pa smo pred našimi očmi zagledali mogočno hišo na drevesu, je bil naš trud poplačan. Ob poti v dolino smo se ustavili na igralih, ki so nas navdušila! Prav vsa so lesena in tako zelo zabavna! Seveda pa ni manjkal niti sladoled. Vidov ati Robi nas je popeljal v Osrednjo knjižnico Celje. Najdlje smo se seveda zadržali na otroškem oddelku. Nato pa smo se, srečni in zadovoljni, vrnili domov!
V fotogaleriji si poglejte vse fotografije in se še sami kdaj odpravite na tako zanimiv izlet.
