Pa smo le dočakali sonce in z njim naš izlet v Celje. Naša dogodivščina se je začela že v Rogaški Slatini, ko smo, eni celo prvič, sedli na vlak in se odpeljali proti Celju. Tam nas je pričakal gozdar Boštjan. Prava faca – o gozdovih ve prav vse! Pa tudi marsikatero življensko modrost nam je povedal! To je kulska šola, da se učiš med igro, da se učiš v naravi, da ne rabiš mirno sedeti, da lahko sam poskusiš, sam povonjaš, sam vidiš … Tudi padec je dovoljen, saj po njem znova stopiš na noge in, tokrat previdneje, nadaljuješ pot! Očaral nas je sam gozd, razveselili smo se vseh živih bitij v njem, brezskrbno druženje s prijatelji nas je navdalo z neizmernim veseljem … Ko pa smo pred našimi očmi zagledali mogočno hišo na drevesu, je bil naš trud poplačan. Ob poti v dolino smo se ustavili na igralih, ki so nas navdušila! Prav vsa so lesena in tako zelo zabavna! Seveda pa ni manjkal niti sladoled. Vidov ati Robi nas je popeljal v Osrednjo knjižnico Celje. Najdlje smo se seveda zadržali na otroškem oddelku. Nato pa smo se, srečni in zadovoljni, vrnili domov!
V fotogaleriji si poglejte vse fotografije in se še sami kdaj odpravite na tako zanimiv izlet.
