Učenci, ki obiskujemo krožek zabavna matematika, smo se z mentoricama odločili, da se bomo v božičnem času prijetno, pa tudi matematično pozabavali. Majhni in veliki smo skupaj izdelovali zanimive matematične okraske ter se družili. Bilo je zelo zabavno in hkrati matematično!
Angelika, 9. razred
Priprave na obe proslavi, ki smo ju za starše priredili v petek, 16. 12. 2016, ob 16.30 ter ob 18.00, so bile zelo obsežne. Za ta poseben nastop smo osmošolci vadili ob četrtkih zjutraj, pa tudi v CŠOD smo vsak dan eno uro namenili plesu. Glasbo smo izbrali zelo težko: našteli smo najboljše pesmi, gospa razredničarka pa je izbrala najprimernejšo. Koreografijo je pripravila sošolka Eva, saj obiskuje plesni razred. Ko sem v dneh pred predstavo hodila po šoli, sem iz razredov nižje stopnje slišala glasbo – takoj sem vedela, da vadijo za novoletni nastop.
V četrtek zjutraj sem prvo uro namenila pakiranju peciva v škatle. Ko sem zagledala vse te dobrote, sem bila navdušena, saj se je večina staršev zelo potrudila s peko in dekoracijo. V petek pred prvo predstavo smo se vsi, ki smo bili pripravljeni pomagati na bazarju, zbrali v gospodinjski učilnici. Leo klub Rogaška je takrat že pridno pekel in mazal palačinke za prodajo. Učenci smo začeli nositi pecivo na mize na dvorišče in zdelo se mi je, da škatlam ni in ni konca. Po prvi predstavi so začeli prihajati starši in kupovati slastne dobrote. Ker se nam je mudilo na nastop, smo s sošolkami hitro stekle v telovadnico ter se pripravile. Pred nastopom me je obdal strah, mislila sem, da se bom na odru vrgla po tleh in se osramotila, a ko sem stopila na oder, sem ugotovila, da sploh ni tako strašno. Po končanem plesu sem stekla v garderobo in se preoblekla, saj sem nastopala tudi z devetošolci. Ko sem se vrnila v dvorano, sem videla, kako Božiček pleše z učenci.
Vsi razredi smo se zelo potrudili za novoletni nastop in videlo se je, da smo pridno delali za svoje točke, ki smo jih predstavili obiskovalcem. Proslava se mi je zdela zanimiva, saj lahko vsak razred pokaže svojo nadarjenost.
Ana Kovačič, 8. b
Na novoletno prireditev smo se pripravljali že od novembra in tudi v CŠOD smo vadili, tako da smo bili na nastop dobro pripravljeni. Glasbo je predlagal ves razred, nato pa je nekaj sošolcev naredilo miks najboljših predlogov (Ana, Eva, Tine, Teodor), Eva pa je naredila koreografijo.
Komaj smo čakali na dan nastopa; na generalki smo zaplesali trikrat, nato pa smo pridno vadili še v učilnici in po peti uri odšli domov. Ob pol šestih smo se ponovno dobili v učilnici in se dogovorili še o zadnjih podrobnostih, tako da smo bili na nastop dobro pripravljeni. Naš razred je nastopal na drugi prireditvi, ob 18. uri, in mi smo bili na vrsti drugi – dobro smo se odrezali. Tudi drugi razredi so imeli zelo dobre nastope in videlo se je, da so veliko vadili. Sredi predstave nas je obiskal tudi Božiček in na oder povabil učenca iz vsakega razreda. Nekaterim je dal šale in kape in morali so pokazati svoje plesne veščine, nato pa je predstavnikom razredov dal darilo – vrečko bonbonov, s katerimi smo se posladkali kasneje, v družbi razrednikov.
Po prireditvi smo lahko zunaj kupili tudi pecivo in palačinke, ki so bile zelo dobre. Čez nekaj časa smo z družino šli na vročo čokolado, ki sem jo dobil za nagrado, ker sem dobro nastopal.
Nejc Ivič, 8. b
Saj jo poznate Zlatko, zlato ribico. Tisto, ja, ki izpolnjuje želje. Naš Vid jo ima kar doma – kako mu je prav! 😉 Danes pa jo je “posodil” tudi sošolkam in sošolcem in že s tem sebi in njim izpolnil željo.
Fotografije o našem druženju z ribico pa si poglejte TUKAJ.
Kako dolgo potrebuje človek, da shodi, veste … približno eno leto, eni več, drugi manj … Večina živali pa se postavi na svoje noge že prvi dan življenja. Piščančki, ki nam jih je prinesla Lovrova mami, so stari točno en dan, pa so že pravi korenjaki. Čisto nič se nas niso bali! Vsakemu so se pustili pobožati in prijeti. Pa kako nežno so čivkali … Res smo srečni, da smo jih spoznali!
Ja, kaj pa je zdaj to, smo spraševali drug drugega … Učilnica je bila zaklenjena … Sredi noči nas je nekdo obiskal … Z obiskom so nas presenetile štiri živali – jagenjček in trije zajčki. Alja in Lovro sta nam ob pomoči staršev pričarala toliko radosti, veselja in smeha! Vse v enem dnevu! In da bomo še mi vsaj malo podobni Miklavžu, naj s pomočjo fotografij, ki si jih lahko pogledate TUKAJ, tudi na vaša lička in v vaša srca narišemo nasmeh.
Pikina sestra Sara je danes k nam v goste pripeljala simpatičnega in rahlo sramežljivega zajčka Odija.
Pa naj vam ob njegovem obisku zaupamo slovensko ljudsko basen Zakaj imajo zajčki preklano ustnico. Včasih so zajčki imeli zgornjo ustnico zraščeno. A se je nekega dne pripetila reč, zaradi katere imajo še danes vsi zajčki preklano ustnico. Bilo je takole. Kot velika večina, je bil tudi neki mali zajček nadvse bojazljiv. Bal se je vsega, tako ljudi, kot tudi živali. Ta lastna strahopetnost ga je tako razžalostila, da si je celo hotel vzeti svoje zajčje življenje. Ko je že obupano odtaval globoko v gozd, ga je tam presenetila sraka in mu poskušala dopovedati, da ni vse tako črno. Zaupala mu je, kdaj se vrača domov pastir s svojimi ovcami. Naročila mu je, naj se skrije v grmovje in ko vsi skupaj pridejo na jaso, skoči mednje; zajček je res storil tako. Zbral je ves pogum in skočil med ovčjo čredo. Ovce so se tega tako prestrašile, da so začele brezglavo tekati naokrog in se bleketaje razbežale v vse smeri. Zajček se je potem, ko je videl, kako so se ga živali prestrašile, tako nasmejal, da se mu je preklala zgornja ustnica. In prav od tistega dne dalje imajo vsi zajčki preklano zgornjo ustnico.
